Pri dolgotrajnem delu na računalniku imamo pogosto občutek utrujenih oči, le-te so lahko pordele, boleče, nas pečejo in se nam solzijo, ali pa so popolnoma suhe. Pojavijo se lahko glavoboli, občutek slabosti, vrtoglavica, zaspanost ali razdražljivost. Kljub vsem naštetim težavam, znanost še ni uspela dokazati trajnih okvar na očeh po večurni, vsakodnevni izpostavljenosti računalniškemu ekranu. Ve se, da je zaradi migetajočega ozadja in manjših črk potrebna daljša fiksacija, ki pa ni vedno najboljša, zato so že najmanjše refrakcijske hibe (napake v dioptriji) lahko vzrok dodatnih težav. Pomembno je, da imamo pravilno korigiran vid, torej pravo dioptrijo na očalih ali kontaktnih lečah. Prav tako se zaradi dolgotrajne fiksacije zmanjša število utripov vek, kar povzroči
izsušenost očesa, posledično pa pordelost zaradi iritacije. Največ subjektivnih težav pri delu za rač. ekranom imajo pacienti:
- z motnjavami v leči (svetloba se od teh motnjav nepravilno odbija),
- s spremembami v širini zenic,
- s slabo fuzijo, akomodacijo in konvergenco ( približevanje oči pri bližinskem delu),
- s starostno slabovidnostjo in astigmatizmom,
- z endokrino oftalmopatijo (zaradi obolenja ščitnice gre za neadekvatnost solznega filma in zadebelitev očesnih mišic),
- z motnjavami v steklovini in seveda pri drugih očesnih obolenjih, ki zmanjšujejo vidne sposobnosti,
- ki imajo samo eno oko, saj je to oko bolj obremenjeno.
KAKO SE IZOGNITI-OMILITI TEŽAVE?
Pred nastopom dela za računalnikom svetujemo PREVENTIVNI PREGLED OČI, prav tako so predvideni obdobni pregledi zaposlenih, ki imajo večurni ali celodnevni delavnik za računalniškim ekranom.
Na takem pregledu ocenimo vidno ostrino na daljavo in bližino (ugotovimo če potrebujete očala) in fuzijo (pri gledanju se slika iz obeh oči združi – kar imenujemo fuzija, le ta mora biti zadosti široka, da vidimo sliko enojno , če je slabša, lahko povzroča težave kot so glavobol ter občasno pojavljanje dvojnih slik po dolgotrajnem bližinskem delu). Fuzijo lahko izboljšamo sami, s t.i. konvergenčnimi vajami; pacientu svetujemo, da opazuje kazalec na iztegnjeni roki, ga približuje nosu in skuša čim dlje zadržati enojno sliko. Vaje delamo večkrat dnevno. Presbyopia oz. starostna slabovidnost običajno nastopi po 40 letu, vid na blizu postane meglen. Pri tem očesna leča izgublja prožnost, sposobnost leče, da poveča lomnost, pa se zmanjšuje. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, kratkovidnih in daljnovidnih. Bližišče se čedalje bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Pri branju in drugih bližinskih delih znaša delovna razdalja 30 cm, pri delu za ekranom okrog 50 cm; brez napora beremo dokler leži bližišče na tej razdalji, ko pa se oddalji, je tisk videti nejasen in takrat potrebujemo očala za delo.
Priporočena OSVETLJENOST delovnega okolja naj bi bila manjša kot je običajno v pisarniških prostorih.
Preprečite dostop čezmerne zunanje svetlobe z uporabo senčil, izognite se dostopu svetlobe od zadaj ali spredaj. Če imate v prostoru okna je bolje če je ekran postavljen ob oknu in ne pred oz. za oknom, tako, da svetloba ne pada direktno nanj ali vam sveti v oči.
BLEŠČANJE
Odboj svetlobe od gladkih površin ( svetlih sten, pohištva) ter od računalniškega ekrana lahko povzroča težave z očmi. Bleščanje lahko omilimo z zaščito na samem ekranu ali pa v obliki očal z
antirefleksnim slojem, ki so lahko tudi z dioptrijo. Antirefleksna stekla so običajno sestavljena iz štirih do petih slojev. Resorbcija UV svetlobe je 99%. Zožujejo barvno območje vidnega spektra v območje zelene in rumene, kar ima za posledico, da se akomodacija (prilagoditev očesne leče za gledanje na blizu) bolj umiri. Pri nekontrastni svetlobi kot je na primer fluorescentna
svetloba, oko ne najde ostre slike na mrežnici in ciliarna mišica, ki je odgovorna za akomodacijo, nenehno spreminja napetost in išče ostrino. To je povezano s težavami, kot so solzenje, pekoč občutek v očeh, utrujenost pri delu in glavobol. Električno prevoden sloj ščiti pred statično elektriko. Sloj krožne in sloj vertikalno horizontalne polarizacije pa preprečuje refleksijo svetlobe, ki jo oddajajo svetila v prostoru.
Računalniški ekran naj bo kvaliteten, z visoko ločljivostjo, veliko gostoto točk in dobro frekvenco osvežitve slike. Svetlost računalniškega ekrana na srednji stopnji in velika kontrastnost med
ozadjem in tekstom na samem ekranu je najprijetnejša za oči. Velikost in barva črk naj bosta optimalni, s tem dosežemo bolj udobno počutje pri branju.
Mežikanje je pomembno med delom za ekranom- omogoča vlaženje roženice in preprečuje njeno izsušitev in draženje. Študije so pokazale, da med delom za ekranom mežikamo, približno 5x manj kot običajno. Solze zato prej izhlapijo in povzročijo suhe oči. Zrak v pisarniških prostorih je običajno bolj suh in to je dodaten razlog, da so oči še bolj suhe. Težave omilimo z zavestnim mežikanjem, vlaženjem zraka v prostoru, pitjem zadostnih količin vode, ter po potrebi z dodajanjem umetnih solz v obliki kapljic, gelov ali spreja za oči.
OČESNE VAJE
Vsakih 30 minut pogledamo stran od ekrana in za 5 do 10 sekund fiksiramo oddaljen predmet. Druga vaja je pogled v daljavo in nato nekaj sekundna fiksacija predmeta v bližini.
ODMORI
Po 4 urnem neprekinjenem delu za računalnikom svetujemo vsaj pol urni odmor. Po ameriških standardih naj bi imeli zaposleni s celodnevnim delom za računalnikom, 10 minutne odmore vsako uro. Če imate večkrat občutek utrujenih oči in potrebujete več
odmorov, je lahko to znak, da gre za težave z očmi, ki so povezane z delom za ekranom, v teh primerih vam svetujemo, da opravite specialistični pregled pri okulistu.
PRILAGODITEV DELOVNEGA MESTA
Če morate med delom večkrat gledati v tekst in ekran vam to lahko povzroča težave, zato naj bi si tekst namestili čim bliže ekrana. V kolikor imate na mizi dodatno svetilko, naj vam ne sveti v oči ali v ekran. Stol in pisalna miza naj bosta v pravilni višini, priporočljiva je uporaba ergonomskega pohištva.
VAJE ZA LOKOMOTORNI SISTEM
Vsem, ki imate pretežno sedeče delo, svetujemo, da se med delom občasno razgibate, delate vaje za hrbtenico, še posebno za vratni predel, vaje za ramena, roke in noge. Med delom večkrat vstanite in se sprehodite.
Računalniki predstavljajo veliko obremenitev za oči in zahtevajo dobro vidno ostrino, zato je potreba po dobrem vidu veliko večja, kot je bila včasih. Poudariti velja pomen preventivnih pregledov in upoštevanje zgoraj omenjenih priporočil.
Nasveti Mirjam Zagernik Mihelčič, dr. med., pri uporabi računalnika:
- Ne pozabite mežikati med gledanjem v ekran
- Uporabljajte svetlo ozadje svojega monitorja, neprimerne barve še dodatno utrujajo oči.
- Zameglite luči v prostoru in poskrbite, da ne svetijo direktno na monitor. Svetloba, ki se odbija od ekrana, oči še dodatno moti.
- Uporabljajte “full colour” monitor.
- Vzemite si 15 minut odmora vsake 2 uri.
- Zameglite ostrino monitorja, da odpravite migetanje.
- Pogosto očistite ekran, kajti prah povečuje refleksijo.
Choose To Share :-
