Pregled pri malem otroku je prilagojen sposobnosti otroka za sodelovanje. Zelo pomembna so opažanja staršev v zvezi z otrokovim vidom. Torej opazovanje, kako gleda slike ali npr. televizijo, kako je pozoren, spreten, kako lovi žogo ali prime nek predmet, kako teče in opaža ovire.
Kakšne posebne priprave za pregled s strani staršev niso potrebne. Pregled poteka podobno kot običajni, vendar brez aparatov, le z lučko, s slikami, z opazovanjem otrokovih reakcij. Dioptrijo določimo s posebnim pregledom, kjer otrok predhodno dobi kapljice atropin, ki razširijo zenico in blokirajo spreminjanje dioptrije. Z oftalmoskopom pogledamo v notranjost očesa. Zanima nas mrežnica, očesni živec in rumena pega.
Atropinske kapljice so zdravilo in strup obenem (na embalaži je oznaka). Atropin blokira prilagajanje dioptrije, zato lahko točno določimo dioptrijo očesa. Razširitev zenice je tudi učinek atropina, ki pa je v primeru določanja dioptrije moteč. Nekateri se bojijo uporabljati te kapljice, ker je na njih jasno napisano, da gre za strup. Možne so tudi nezaželene reakcije, stranski učinki. Stranski učinki atropina so redki, največ je alergije, sledijo rdečina v obraz in redko trebušni krči. Atropin je potrebno dati večkrat, da je učinkovit v celoti, sicer dioptrija ni točna.
Pri odraslih je prilagajanje oči bistveno manj izraženo, zato atropin ni potreben, a ga seveda lahko uporabimo.
Očala, ki jih dobi otrok po takšnem pregledu s kapljicami, so običajno z nižjo dioptrijo, kar je odvisno od narave motnje in ali je poleg daljnovidnosti prisotna še slabovidnost ali škiljenje. Višina dioptrije v očalih se kasneje prilagaja glede na rezultate kontrolnih pregledov. Otroka je potrebno spremljati ves čas odraščanja.
Otrok se običajno rodi daljnoviden in se tekom odraščanja, ko tudi oko raste, dioptrija manjša do normalizacije. Dioptrija v plus je lahko zelo visoka, npr. +5. Nošnja očal je povezana s potrebo; če otrok ne vidi, če ga oči pečejo, čuti napetost v očeh ali čelu, če na eno oko bistveno slabše vidi ali če škili .
Vid se pri malem otroku razvija, torej gre na bolje. Pomembno je ugotoviti slabovidnost oči in to zdraviti. Uspehi so odlični. Značilno je, da se daljnovidnost zmanjšuje do 12 leta, medtem ko kratkovidnost narašča, a se pojavi običajno v puberteti.
Otrok z veseljem nosi očala, če z njimi bolje vidi, če so mu všeč in ga ne motijo. Torej, odloča funkcionalnost s kančkom zanimanja otroka. Če očala motijo, okvir žuli ali vid ni boljši, potem ne bo nič z redno nošnjo očal.
Kako mora otrok nositi očala, je stvar dogovora oz. zahtev zdravljenja očesne motnje. Pogosto je potreben poseben dogovor z otrokom oz. njemu primerna razlaga problema.
Choose To Share :-
